Grška vasica Mytikas je med 9. in 17. septembrom gostila letošnje globinsko svetovno prvenstvo v prostem potapljanju. Slovenijo sva zastopala Mojca Haberman in Samo Jeranko.
Mojca je odlično nastopila v disciplinah s plavutjo, kjer je z enojno plavutjo zasedla 7. mesto (93m) z dvojno plavutjo pa 5. mesto (90m). Nastopila je tudi v disciplini prosti potop vlečenje ob vrvi, kjer je bila prav tako 7. (77m).
L: grška vasica Mytikas
D: Mojca Haberman & Samo Jeranko
Najboljši potopi
Potop brez plavuti je bil glavna disciplina, ki se ji je posvetil Samo. Z globino 76m je zasedel 4. mesto, kar je bil velik cilj pred odhodom na tekmovanje.
Ukrainski tekmovalki Natalia Zharkova in Kateryna Sadurska sta zmagali v vseh disciplinah. Natalia z mono plavutjo (113m), dvojno plavutjo (105m) in vlečenje ob vrvi (101m), medtem ko je Kateryna zmagala v disciplini brez palvuti (76m).
Pri moških je Alexey Molchanov zmagal z mono plavutjo (130m) in dvojno plavutjo (121m), Poljaka Mateusz Malina in Piotr Kubiak pa v disciplini vlečenje ob vrvi (118m) ter brez plavuti (91m).
Zgoraj: Samo in njegov potop brez plavuti
Spodaj L: Japec Jakopin in Kateryna Sadurska
Spodaj D: Alexey Molchanov & Samo
nesreče na tekmovanjih
Tekmovanja na odprtem morju, kjer nastopa več kot 150 tekmovalcev so za organizatorje velik zalogaj. Tokrat smo imeli veliko težav s treningi pred prvenstvom. Celoten poligon je bil neprimern za takšno število udeležencev, hkrati pa nam jo je zagodlo še vreme. Sam v ključnih dneh pred prvenstvom nisem mogel izvesti zadanih potopov, kar me je kasneje prisililo v spremembo taktike in bolj konzervativne potope na tekmovanju.
So pa žal velika tekmovanja pogosto zaznamovana z nesrečami, ki drastično spreminjajo tok razvoja prostega potapljanja.
Leta 2013 se je zaradi poškodbe pljuč smrtno ponesrečil Nick Mevoli. Za tem so uvedli številne ukrepe, s katerimi bi preprečili nadaljne potope v primeru barotravme pljuč.
Leta 2015 so Francozu Guillaume Néry-ju tekmovalno vrvu nastavili namesto 129m na kar 139m. Sledil je velik škandal rezultat katerega so dodatni protokoli za zagotavljanje pravilne globine potapljačem.
Leta 2018 varnostni potapljač ni uspel na gladino spravit Španskega tekmovacla, ki je izgubil zavest 35m globoko. Kasneje so ga uspešno rešili, dogodek pa je vodil v dodatne varnostne ukrepe in boljši trening varnostnih potapljačev.
Od leta 2019 pa se vedno bolj pogosto srečujemo s težavo dekompresijskih bolezni pri najglobljih prostih potapljačih. Ta problematika je nedvomno eskalirala na tem prvenstvu.
Na prvem uradnem treningu je Rus Andrey Matveenko po 126m globokem potopu pod gladino doživel izgubo zavesti. Kmalu si je opomogel, a hitro je bilo jasno, da je nekaj hudo narobe. Ni mogel govoriti in bil je paraliziran na desno stran telesa.
Jasno je, da v tem primeru ne gre za klasično dekompresijsko bolezen scuba potapljačev, temveč za možgansko zračno embolijo, ki ima enake posledice in simptome kot možganska kap. Gre za to, da zračni mehurček zaide v možgane in onemogoči krvni obtok. Kot je dosedaj znano, do tega pride ob povratku na gladino kot posledica izločanja raztopljenega duška v obliki mehurčkov. Drugi način pa je ob poškodbi pljučnega tkiva, ko zrak iz pljuč zaide v možgane. Kakorkoli, zdravljene v tem primeru nujno in čim hitreje vključuje hiperbarično komoro.
No, tu pa se je v Grčiji močno zapletlo. Po njihovi doktrini prosti potapljači ne morejo dobiti tovrstnih težav, zato tudi zdravljenje v hiperbarični komori ni mogoče. Ker Andreya Matveenka več kot 23 ur niso želeli zdraviti v hiperbarični komori, se je njegovo stanje še poslabšalo. Na koncu je sledil transport na Ciper in nadaljevanje zdravljenja v lastni režiji.
Zaključek
Vse to je močno okrnilo zaupanje tekmovalcev do varnosti na tekmovanju. Kasneje je CMAS zagotovil hitrejše ukrepanje in večjo odzivnost lokalnega zdravstvenega osebja. A ne glede na to, so številni tekmovalci po tem dogodku odpovedali nastop, med njimi tudi Slovenca Japec Jakopin in Luka Pengov. Tisti, ki smo ostali, smo bili pa soočeni z negotovostjo in velikim nelagodjem, saj se je nesreča zgodila našemu prijatelju.
Skozi prvenstvo se je vzdušje izboljševalo. Ne zaradi organizatorja, ampak zaradi velikega prijatelstva med tekmovalci. In ravno to naredi največji čar takšnih dogodkov. Vsi se zberemo na enem mestu, izmenjujemo mnenja in to na koncu vodi razvoj prostega potapljanja.
Zapisal: Samo Jeranko