Za veliko podvodnih ribolovcev in potapljačev se sezona začne že zelo zgodaj v letu. No, za večino tistih res vztrajnih, se niti ne konča in se v globine podajo tudi pri temperaturah kjer je neopren debeline 7 mm več kot potreben. A za večino izmed nas, predvsem tistih malo bolj zmrznjenih, pa se sezona začne konec maja v Omišlju.
Že 7. leto zapored smo se za vikend zbrali na našem Apnea.Si trening campu v Omišlju na Krku, da osvežimo mišični spomin, se (spet) privadimo na globino in preizkusimo naše meje.
Da smo se zjutraj dejansko zbudili in malo pregibali naše krake in pljuča je vsako jutro poskrbela Anja Sedlar z jogo in dihalnimi vajami, osvežila pa nam je tudi spomin o pomenu dihanja skozi nos, počasnega dihanja in povezavi med le-tema in parasimpatičnim živčnim sistemom, ki je ključnega pomena za naše sproščene potope. Če si predavanje zamudil ali pa bi se rad bolj poglobil v to temo, si več o tem lahko prebereš v knjigi Dihaj Jamesa Nestorja.
gremo v modrino
Dan se je nato nadaljeval z dopoldanskim potopom, nato časom za premor (in malico in spanje) ter nato še z enim popoldanskim potopom.
Kot vedno smo se najprej preizkusili v potapljaški disciplini “kako čim bolj elegantno oblečem neopren brez, da bi pri tem obtičal nekje v sredini obleke.” Po tej zahtevni disciplini smo se odpravili do boj in inštruktorjev in delo/užitek se je začelo: izenačevanje, navajanje na globino, preizkušanje različnih tehnik—brez plavuti, s plavutmi, s ščipalko za nos—opcij je bilo mnogo. Prav tako pa tudi smeha, sproščenosti in ravno takrat so se zgodile največje osebne zmage pa naj je bilo to pri novem načinu izenačevanja ali pa na novo odkriti globini.
Po potopih je bil čas za več kot zasluženo malico in počitek, popoldne pa je prineslo še en podoben scenarij: ples z neoprenom, skok v vodo in potopi na bojah z navodili in vzpodbudami naših dolgoletnih inštruktorjev.
kaj, kako, zakaj?
Petek zvečer se je zaključil v stilu izobraževanja: Domagoj Jakovac je predaval o fiziologiji potapljanja. Dotaknili smo se tem kot so transport kisika v organizmu, mehanizmi višinskega treninga, vpliv različnih športnih aktivnosti na uspešnost potopov, pomen in optimizacija hidracije pred in po apnei in še mnogo več. Vprašanja po koncu so bila številčna ampak počasi je bil čas za sončni zahod, večerjo in počitek pred novim dnem potopov.
Še en odličen dan
Sobotni scenarij je bil, kar se tiče pogojev in potopov, podoben kot petkov: sonce, brezvetrje, nič toka—in sledila sta dva potopa. Osvežili smo znanje reševanja, nekateri so spet premaknili lastne meje, vsi pa smo uživali v modrini.
regeneracija = žar + dobra družba
Sobota pa se je zaključila z žarom in druženjem na plaži. Čevapčiči so kopneli, pogovori so tekli, tem ni zmanjkalo, kitara se je igrala, in druženje se je nadaljevalo vse tja do teme. In ker fotografija pove več kot 1000 besed…
HVALA, HVALA, hvala
V nedeljo je sledilo še eno zbujanje z Anjo in jogo nato pa jutranji potop in počasi zaključek letošnjega campa.
Kljub temu, da je enačba za camp že 7 let skoraj identična, pa so nekateri recepti predobri, da bi jih spreminjali in kljub temu, da nas (končno) čaka poletna sezona, se že veselimo druženja in globin na campu naslednje leto.
Hvala vsem za udeležbo, za smeh, za energijo. Se vidimo naslednje leto!
