Vis, Biševo, Komiža in Palagruža

Vis, Biševo, Komiža in Palagruža nedvomno tvorijo enega najlepših delov Jadrana. Ponuja številne možnosti raziskovanja morskega dna. Od prekrasnih razbitin, do slikovitih naravnih reliefov polnih pisanega morskega življenja. Del Komiškega arhipelaga je tudi otok Palagruža. Najbolj odaljen otok Hrvaškega morja in njena najbolj južna točka. Že vrsto let se z veseljem vračam na Vis. V nadaljevanju si lahko ogledate fotoreportažo iz nekaj najbolj zanimivih lokacij, ki sem jih v tem času obiskal.

Mali in Veli Barjak  pred Komižo - potopljena ladja Teti

Dva otočka tik pred vstopom v Komiški zaliv sta prava potapljaška atrakcija. Tam je potopljena ena najbolj obiskanih razbitin na Jadranu, tovorna ladja Teti. Večkrat sem jo obiskal, nekajkrat v vlogi fotografa, enkrat pa tudi v vlogi fotomodela hrvaškemu fotografu Damirju Zurubu. Vrh Ladje se prične na 12m, najgloblji del, kjer je krmilo, pa je na 35m.

Rt Stupišče v Komiškem zalivu - Sika 6

Tik ob rtu Stupišče, ki je na južnem delu komiškega zaliva, najdemo Siko 6. Tako ji pravimo v potapljaškem in ribiškem žargonu. Vrh stene je 6 metrov pod vodno gladino, po čemer je dobila tudi svoje ime. V preteklosti je bila ena najbolj znanih pozicij za lov gofov in zobatcev. Danes pa je potapljaška atrakcija. 

Biševo - rt Gatula

Biševo na vsakem koščku obale nudi prekrasne terene za podvodne lovce in potapljače. Se pa v zadnjih letih v velikem loku izogibam predelu Modre špilje, kjer se tare turistov in agresivnih ponudnikov dnevnih izletov v to prekrasno jamo. Drugače je na južnem rtu Biševa, kjer je prometa veliko manj, podvodni svet pa izredno bogat. Kirnje, zobatci in gofi še vedno razveselijo podvodne lovce. Ne tako pogosto kot v preteklosti, a tistim najbolj upornim se nasmehne sreča. Meni se je nazadnje pred sedmimi leti, ko sva z Veljanom ujela dvajsetkilogramskega gofa.

Biševo - Medvedja špilja

Pred desetletji je v njej živela sredozemska medvedka, zaradi česar je od leta 1967 tudi zaščitena. Večkrat sem bil v njej s čolnom, letos pa sem jo prvič preplaval. Najlepši del dneva za plavanje v njej je med dvanajsto in eno uro. Takrat sonce s prekrasnimi žarki obsije njen vhod in ustvari izjemno igro svetlobe.

Palagruža, Galijula in hrid Pupak

Ob odlični vremenski napovedi nismo izgubljali veliko časa za odločitev, da obiščemo Palagružo. Skupaj z Veljanom in Ivanom smo ob šestih zjutraj izpluli iz Komiže in ob pol osmih že lovili ribe na Pupku. Štirideset milj vožnje je minilo v trenutku. Hrid Pupak je najbolj južna točka Hrvaške. Ko se postaviš nanj, ti voda seže ravno do popka, ob močni oseki pa pogleda tudi iz vode. Okoli njega so številne razbitine ladij, ki se niso zavedale nevarnosti in so na njem potonile. Na vse strani pada izredno razgiban teren z ogromnimi skalami in razpokami, ki so idealno skrivališče za kirnje, škarpene in zobatce.

Nekoliko severno leži Galijula. Dvesto metrov dolga in petnajst metrov široka čer je glavna atrakcija ribičev, ki sem priplujejo iz Komiže, Visa in Lastova na lov jastogov. Teren okoli čeri je eden najbolj raznolikih na Jadranu. Praktično na vsakem rtu lahko najdeš na stotine zobatcev, velike šarge in gofe. Uloviti le te pa je veliko težje, kot bi si mislili. Vidljivost pod vodo je izjemna, prek trideset metrov, zato je lov “na čeko” in “šuljo” zelo zahteven, saj te riba hitro opazi. Zahteva lov na velikih globinah in dolge potope.

Tri in pol milje severno od Galijule pridemo do Palagruže. Na otoku je svetilnik, meteorološka postaja, policijski radar in kamera. Po nekajurnem ribolovu smo se povzpeli na otok in spoznali svetilničarja. Vedno sta dva skupaj na otoku. Imajo mesečne turnuse, tako se ekipi menjata vsak mesec. Je pa zanimivo, da so bili že njihovi očetje svetilničarji na Palagruži. Več ur smo govorili o prigodah na otoku, na koncu pa sta nam prijazno razkazala še svetilnik. Zares prekrasen občutek, ko tako stojiš praktično sredi Jadrana. 

Lov na Palagruži je izredno nepredvidljiv. Skoraj nujno je ostati dva dni, da izkoristiš tako jutro kot večer. Mi smo se že isti dan vrnili nazaj v Komižo. A ravno pozni popoldanski del je bil najbolj zanimiv. Ujeli smo nekaj zobatcev, šargov in veliko palamido. Ulova pa kot zakleto nismo fotografirali.

Tekst in fotografije - Samo Jeranko